Blagajna elzab k10 3k

Vsak zavezanec, ki prodaja blago finanènim osebam, je dol¾an evidentirati trgovanje z blagajno. To je prilo¾nost za ustrezno poravnavo z davènimi uradi. To je posledica zakona in zakon je nedvoumen.

Kaj pa napaèna blagajna?

V takih okoli¹èinah je vredno zagotoviti tako imenovano rezervno gotovino. Njena ustanovitev ni zakonska zahteva in v naèrtu vsakega podjetnika je, da o taki re¹itvi razmi¹lja vnaprej. Popolnoma se zbira v drugih vrstah izrednih razmer, ki ¾elijo popraviti ustrezno opremo. Naèeloma Zakon o DDV jasno doloèa, da davèni zavezanec, èe ni mogoèe ustvariti prometnega registra z rezervnim skladom, preneha prodajati. Rezervni sklad lahko varuje pred nepotrebnimi in nepredvidljivimi prekinitvami v èl. Treba je spomniti, da je treba ¾eljo po èrpanju iz rezervne blagajne prijaviti davènemu uradu, ki prikazuje okvaro opreme in posredovati podatke o nadomestni napravi.

Na ¾alost, kot je bilo zdaj ¾e zelo omenjeno, je pomanjkanje blagajne v zadnjem rezervnem skladu omejeno s potrebo po ustavitvi prodaje. Dokonène prodaje ni mogoèe pripraviti, tak¹na zdravljenja pa so nezakonita in se lahko zdru¾ijo s posledicami z vidika visokih finanènih bremen. Brez razmi¹ljanja o kakovosti, v kateri bo èlovek prosil za potrdilo, ki mu pripada.

To bi moralo biti, kako obvestiti o neuspehu storitve popravila blagajne in fiskalnih po¹tnih tiskalnikov, pa tudi o davènih organih glede prekinitve pri ustvarjanju trgovinskih evidenc za fazo popravila naprave, in tudi stranke s prostorom pri prodaji.

Samo pri uspe¹nosti spletne prodaje podjetniku ni treba prekiniti svojega dela, ampak mora doseèi veè pogojev - v evidencah mora biti natanèno navedeno, za katero blago je bilo plaèilo upo¹tevano; plaèilo se gradi prek interneta ali po¹te. V tem primeru bo prodajalec - davèni zavezanec imel pravico do vpisa raèuna za DDV do zadnjega.